|
original,simple |
|
, |
|
,Župnik je imel zvezane roke. |
|
, |
|
,Veliko je jokala. |
|
,Ljudje s posebnimi potrebami lahko v Ljubljani delajo v gostilni Druga violina. |
|
, |
|
, |
|
,Nekega večera so k nam prišli razbojniki. Hoteli so očetov denar. |
|
, |
|
Oče se je branil in nazadnje tudi obranil., |
|
,Matevž je začel Tomažka tepsti. |
|
Neko jutro sta Matevžek in Lida sedela na vrhu najvišjega hriba in tesno skupaj opazovala ptice. Medtem je vedno više plavajoče sonce zmeraj bolj ogrevalo oba.,Neko jutro sta Matevžek in Lida skupaj sedela na hribu. Gledala sta ptice in bilo je vroče. |
|
,Repa in krompir. |
|
,Pod hribom je stanovala družina. |
|
, |
|
, |
|
, |
|
, |
|
Sredi noči je zopet videla prikazen in grdo se ji je sanjalo.,Ponoči se ji je grdo sanjalo. |
|
In to leto za letom!,Tako slabo je živel veliko let. |
|
, |
|
,Zaradi nezgode v Loki nisem bil več jezen nanj. |
|
, |
|
,Pri zgornji postaji je dvigalo. Z njim se peljemo na grajsko dvorišče. Na grajskem dvorišču je maketa gradu. Napisi so tudi v brajici. |
|
Potem jo je zgrabil za roko in za lase in jo vlačil po kuhinji iz kota v kot.,Za lase jo je vlačil po kuhinji. |
|
, |
|
Nenadoma se je pojavil na vratih oče. Bil je pijan.,Oče je prišel domov pijan. |
|
,Vabila za ples mora razdeliti sluga. Sluga ne zna brati. |
|
, |
|
,Nekaj kamenja je zvalil na dno stolpa. |
|
, |
|
Na grad sem pa le prišel! Ječar Mihól Schwaiffstrigkh je bil naročil pri našem mojstru novo kladivo., |
|
, |
|
,Pogledali so skozi okno. |
|
,Mučenje opravlja rabelj. |
|
,Učiteljica je včasih šla mimo njihovega vrta. |
|
In šla je mimo!,Potem je šla naprej. |
|
, |
|
V ta rumeni denar sem se zagledal in polastila se me je lakomnost.,Hotela sva vedno več denarja. |
|
, |
|
, |
|
Poskusiti jo je hotel na Tomažkovi koži.,Z njo je hotel tepsti Tomažka. |
|
Oče je pričel govoriti in dolgo je govoril o sebi.,Oče mi je dolgo govoril o sebi. |
|
,Otrok je z mamo veliko časa preživel v hlevu. Hitro je začel hoditi. Hitro se je naučil govoriti. |
|
, |
|
, |
|
,Mestni hiši rečemo tudi Magistrat ali Rotovž. V Mestni hiši je sedež Mestne občine Ljubljana. Mestna hiša je zelo stara. |
|
,Tukaj vas bomo jutri ubili. |
|
,V novem boju je bil Lukež hudo ranjen. |
|
,Oče me je poslal v mesto Škofja Loka. |
|
Ali privadil sem se kraja in takrat sem opazil na nemarno skupaj nastlani postelji črn železen zaboj.,Opazil sem zaklenjen železen zaboj. |
|
Polna divje nestrpnoti je začela razbijati po zaprtih vratih.,Udarjala je po vratih. |
|
,Še vedno ni naredil povsod enake palice. |
|
, |
|
Zagledala je radijski aparat. Tih in nem je stal pred njo. Zakaj ji je gospa prepovedala dotakniti se aparata?,V stanovanju je našla radio. Radia ni smela poslušati. |
|
,Fant je vsak dan slišal te besede. |
|
,Prišli so do pokopališča. |
|
S polenčkom ji je preštel kosti — a ženska se je dala tepsti ter je prespavala dan za dnevom na peči.,Matevž jo je zaradi njene lenobe tepel. |
|
,Za njihovo družino je bila to sramota. |
|
,Enaka Palica je ponovil: Kje gori? |
|
,Ubiti je hotel tudi gospodarja. Gospodar je prosil za svoje življenje. |
|
,Ni ga hotela niti najgrša ženska v vasi. |
|
,Nagnal jih je iz kraja. |
|
,Med prepirom sem Jošta zabodel z nožem in Jošt je umrl. |
|
Cela gostilna se je pridružila Wulffingovim in kričala name.,Vsi so bili jezni. |
|
Že na brvi pod visoškim domom sva čula vpitje jeznega očeta., |
|
, |
|
,Potovala sva peš. |
|
, |
|
,Po Marksa je prišla sestra Margareta. |
|
Na rebri poleg Vrbarjeve hiše pa je ležal Tomažek in same kosti so ga bile.,Tomažek je bil suh kot kost. |
|
,Tantadruj je rekel: Tako bodo igrali mučeniki. |
|
,Z denarjem bi si lahko kupil pištolo. |
|
Mesec dni je ležala v postelji in tresel jo je mraz.,Breda je dobila vročino. 1 mesec je ležala v postelji. |
|
,Lukeža je zadela puščica. |
|
,Po večerji je Lida starcu pripovedovala o svojem življenju. |
|
,Dal mi je nasvete o denarju. |
|
Nekoč sta bila tovariša spet zelo zaposlena. Na vrtu sta urejevala konjsko dirkališče.,Nekoč sta se Jakec in mož igrala na vrtu. Naredila sta dirkališče za konje. |
|
, |
|
Postala je zelo razigrana.,Postala je zelo razigrana. |
|
,Bil je zelo priden delavec. |
|
, |
|
, |
|
, |
|
,Oče se je postaral. Kljub temu je ostal neprijazen. |
|
,Nekega jutra so vojaki zopet prišli. |
|
,Urban vozi mimo največjih mestnih znamenitosti. |
|
,Neko nedeljo sta bila fanta zelo slabe volje. Zgodaj zjutraj sta začela tepsti terbo. |
|
,Marš na delo. |
|
Matija Gosak je zagrabil presenečeno Lido za lase in začel na vso moč vpiti na pomoč., |
|
,Luka je pred padcem zidal tudi v Italiji. Znal je nekaj italijanskih besed. |
|
Ondi na njivi je kopal Zavratarjev Mihola.,Na polju zraven je na njivi kopal sosed. |
|
, |
|
, |
|
Bil sem star dvanajst let.,Bil sem star 12 let. |
|
, |
|
, |
|
Hodile so mimo vaške ženice.,Mimo so hodile vaške ženice. |
|
, |
|
, |
|
,Tantadruj je bil droben. Želel si je umreti. |
|
,Imel sem težko otroštvo. |
|
, |
|
,Ječar Mihol mi je razkazal grad. |
|
,Drugi 3 vojaki so ga gnali v stolp. |
|
,Norci so šli do župnišča. |
|
, |
|
,Srečala sva cigana. |
|
,Tantadruj se je razveselil. |
|
,Otroka ni bilo zunaj. |
|
,Romeo je žalosten. |
|
Takrat me je mati prvič peljala v mesto.,Mati me je prvič peljala v mesto. |
|
,Jeremija je moj stric. |
|
Bil sem dolgo časa bolan.,Dolgo časa sem bil bolan. |
|
, |
|
Pod hruško je ležal in stradal in pričakoval zadnjega trenutka.,Ležal je pod hruško in čakal na smrt. |
|
, |
|
,Ni smela jesti za mizo. V kotu je jedla kar je drugim ostalo. |
|
, |
|
, |
|
,Ljudje so hodili po trgu. |
|
, |
|
,Župnik mu je rekel: Potem bomo videli. |
|
Nato je pokimal svojim sobratom in vsi so slovesno odšli v župnišče.,Župniki so šli nazaj v župnišče. |
|
,Matevžek je rekel Lidi: Ti si že zelo lepa. |
|
,Oddahnil si je: Zdaj vojaki ne bodo mogli več privezovati ljudi. |
|
Sredi sobe je stala ogromna kletka s kanarčki.,Na sredi sobe je bila velika kletka. V kletki so bili kanarčki. |
|
»Dve uri v klado!«,Dal me je za 2 uri vkleniti v klado. |
|
,Nekega dne je Breda imela god. Mati je Bredi za god spekla potico. |
|
,Zjutraj ga je gospodar nagnal od hiše. |
|
, |
|
,Naslednje jutro je spet odšel v stolp. |
|
, |
|
,Margareta se je jokala. |
|
Pod Mesarskim mostom so osebam z oviranostmi na voljo javne sanitarije na evro ključ in urejen dostop do plovil na reki Ljubljanici., |
|
,Rada bi pobegnila. Toda ostala je v službi pri gospe kot služkinja. |
|
,Potegnili so ga iz jame. |
|
Danes ne vidim! Ničesar nisem videl!, |
|
,Postala je žalostna. Ni se več smejala. |
|
, |
|
Mati gospodinja je bila lena in najrajša je ležala na peči.,Žena Marušica je bila lena. Rada je ležala na peči. |
|
,Jokal sem se. |
|
, |
|
,Potem se je zlomila. |
|
Lukež je še vedno ležal v lazaretu.,Odpeljali so ga v bolnišnico. |
|
, |
|
Razbojniki so odnehali in misliti so morali na beg in rešitev.,Razbojniki so morali zbežati. |
|
,Župnik je norce nagnal s pokopališča. |
|
Najimenitnejši se ji je zdel Matevžek.,Najbolj všeč ji je bil Matevžek. |
|
, |
|
,Vzela je stol in z njim razbila radio. |
|
,To je sabotaža. |
|
,Čez reko Ljubljanico je veliko mostov. |
|
,Po spovedi se bova poročila. |
|
, |
|
,Razjezil se je: Ti ne boš jedel mojega sadja. Lenoba lena. |
|
, |
|
, |
|
,Lida se je oblekla in se pogledala v ogledalo. Sama sebi se je zdela zelo lepa. |
|
,Mali Tomažek je moral težko delati. |
|
,Enaka Palica je ponovil: Ti si nor. |
|
,Rekla mi je: Ne morem te pozabiti! |
|
Tedaj je pritaval počasi k Bredi Matejček.,Breda je srečala tudi Matejčka. |
|
Nekega pustega večera zgodnje jeseni se je terba vsa blatna vrnila s polja.,Enkrat jeseni je terba prišla s polja. |
|
, |
|
Pod pogoji iz mestnega odloka so osebe z oviranostmi in njihovi spremljevalci upravičeni do brezplačnih prevozov v mestnem javnem prometu.,Ljudje s posebnimi potrebami in njihovi spremljevalci se lahko na avtobusih v mestu vozijo brez plačila. |
|
, |
|
Zase pa si je oče izbral svoje prenočišče v kleti., |
|
, |
|
,Minili sta 2 leti od prihoda tujih vojakov. |
|
,Jakec je nehal pritiskati na zvonec. Odhitel je na vrt. |
|
,Ljudje so ga zgrabili. Polili so ga z mrzlo vodo. Zaprli so ga v klet. |
|
,Na tleh pa sem zagledal cekin. |
|
Takrat pa je prinesel slučaj odnekod čevljarčka Sadarjevega Korla.,K sreči je mimo prišel čevljar Korel. |
|
,Rekel jim je: Vsak bo šel v svojo dolino. |
|
, |
|
,Na rame si je dal koš za prašičke. Šel je v mesto Trst. Tam so včasih prodajali otroke. |
|
,Bila je zelo lepa. Jaz sem mislil samo na Agato. |
|
, |
|
, |
|
,Lida je rekla Matevžku: Tudi ti si zelo lep. |
|
,Otrokom je bilo dolgčas. Terbo so tepli vsak dan. |
|
, |
|
,Prosil sem: Bog mi pomagaj! |
|
Tantantadruj se je tudi Rusepatacisa razveselil.,Tantadruj je srečal Rusepatacisa. |
|
, |
|
,Pogosto je imel grde sanje in ponoči ni mogel mirno spati. |
|
,Govorili so mu: Ali se ti je zmešalo? Ali si nor? |
|
Že ga je hotel pretepsti.,Hotel ga je tepsti. |
|
V hiši se je bila nabrala družina., |
|
, |
|
,Vojaki so sedeli in kadili cigarete. |
|
Potem so vojaki z Vestrom krenili proti grajskemu stolpu in vstopili v njegovo dno.,Pripeljali so ga v stolp. |
|
, |
|
, |
|
, |
|
, |
|
,Luka je rekel: Božorno-boserna. |
|
,Obiskal nas je Marks. |
|
, |
|
,Potem so ga zgrabili. Močno so ga pretepli. |
|
,To sem mu moral obljubiti. |
|
,Luka je Enako Palico nadrl: Ti si nor! |
|
,Margareta mi je bila zelo všeč. |
|
,Breda je hotela pomagati materi. Dobila je epileptični napad. |
|
V deželo se je bila povrnila pomlad.,Bila je pomlad. |
|
, |
|
Tedaj pa je prišel spet čas blaznikovega zvonjenja oziroma čas večerje.,Bil je čas za večerjo. |
|
,Župnik je Tantadruju rekel: Ti ne boš nikoli umrl. |
|
,Tantadruj se je vrnil na stojnico z zvonci. |
|
,Potem so jo nehali mučiti. |
|
Z Lukežem sva morala istotako v gorenjo hišo in vsako noč smo imeli pri rokah nabito mušketo in nabite pištole.,Pripravili smo pištole. |
|
,Nekemu dobremu možu se je smilil. |
|
Breda je vtaknila prst skozi kletko.,Breda je vtaknila prst v kletko. |
|
,Potem je bil miren. |
|
,Oče je bil velik in močan. |
|
, |
|
,Ruta ji je tudi pela. Breda pa je bila zelo nesrečna. |
|
, |
|
Junaško in z dostojanstvenim prezirom je preslišal Jakec take izpade., |
|
, |
|
Breda se je počasi dvignila na okno. Stopila je zviška na dvorišče.,Breda je v spanju stopila na okno. Padla je na dvorišče. |
|
,Tantadruj si je še vedno želel umreti. |
|
,Drugi otroci hodijo v šolo in se pogovarjajo z učiteljico. |
|
Ljudje so se razmaknili brez odgovora.,Ljudje so utihnili in se umaknili. |
|
, |
|
Gospodar je poznal kletvine celega sveta.,Preklinjal je v tujih jezikih. |
|
,Krasila se je s cvetjem in se gledala v ogledalu. |
|
, |
|
Njegova najljubša šala je bila zamenjava.,Njegova najljubša šala je bila zamenjava. |
|
, |
|
,Mati je bila dobra in skrbna. |
|
,Na Kongresnem trgu se odvija veliko prireditev. |
|
, |
|
, |
|
,Matejček jo je peljal v sobo. |
|
Černjak je kot varuh terbinega otroka zahteval plačevanje alimentov.,Černjak je od očeta zahteval plačilo za otroka. |
|
A tudi njega je rešil stari Hotejec., |
|
,Potem so vojaki s puškami ustrelili v može. |
|
,Pestunja je navdušena nad Parisom. |
|
,Tantadruj je veselo potrdil. |
|
,Po gostilnah sem popival in pripovedoval zgodbe. |
|
,Veliko smo se mu smejali. |
|
,Ruta ji je razkazala bolnišnico in kapelico. Ruta je Bredi povedala veliko zanimivih stvari. Breda je bila tiho. |
|
,V Ljubljani so tudi stanovanja mestnega stanovanjskega sklada. |
|
,Tepla sta ga tudi Matevževa žena in Tinče. |
|
,V kleti je bilo mračno in nisem nič videl. |
|
, |
|
,Vester je vsak dan zlezel na stolp. |
|
Takoj pri Poljanskih vratih je tržil nekdo z orožjem.,Tam so prodajali tudi orožje. |
|
, |
|
,Na poti k nevesti je bilo zelo vroče in bila sva žejna. Dolgo časa sva hodila. |
|
,Takrat je bil fantek star 2 leti. Terba je kopala na njivi. Fantek je bil zraven. |
|
Jakec je naletel na moža in postala sta prijatelja.,Jakec in mož sta postala prijatelja. |
|
, |
|
,Tomažka pa ni več maral. |
|
, |
|
Na obisk je prišel moški z imenom Matija Gosak.,Na obisk je prišel moški. Ime mu je bilo Matija Gosak. |
|
, |
|
,Najprej je hotel povedati župniku. |
|
Po bukvi je splezal vrh stolpa in po cele ure občudoval raz njega lepi razgled.,Na stolp je splezal po bukvi. Gledal je razgled. |
|
Za župnikom so nekega dne odgnali še druge ljudi.,Za župnikom so odgnali še druge ljudi. |
|
,Stekel je k sestri Ruti in klical: Breda se smeje! |
|
,Smejali so se: To bomo tudi storili. |
|
, |
|
,Zelo me je bolelo. |
|
,Skledo z repo in s krompirjem je vrgel na tla. Divje je skakal. |
|
, |
|
, |
|
, |
|
,Tinče je bil grd otrok. |
|
,Nekoč je oče grabil mater za vrat. Strgal ji je bluzo s telesa in jo brcal v hrbet. |
|
, |
|
,Vsak dan ga je tepel. |
|
,Luna je bila rdeče barve. |
|
,Doma so imeli mačko. Breda se je z njo rada igrala. Pijani oče pa je mačko ubil. Mačka je ležala mrtva na dvorišču. |
|
,Čez nekaj let je Matevževa žena rodila fantka. |
|
,Predali so ga orožnikom. Na sodišču je Rusepatacis ves čas govoril: Raus e patacis. |
|
, |
|
Ljudje so se spet zakrohotali.,Ljudje so se smejali. |
|
,Ljudje so peli. Pili so. Jokali so in se smejali. |
|
,Nekoč je znorel. |
|
, |
|
, |
|
,Zapel je Tantadrujevo pesem. |
|
, |
|
, |
|
,Matic pa je začel strgati novo palico. |
|
Otrokova mati je odšla k Tevžuhu.,Terba je sredi noči tekla k Tevžuhovi hiši. |
|
, |
|
Breda je dobivala napade vedno bolj pogostoma.,Breda je imela napade vedno pogosteje. |
|
Nekateri ljudje so ob prihodu vojakov tekali okrog z venci in mladimi mlaji in jih postavljali pred hišami.,Drugi ljudje so bili vojakov veseli. |
|
,Sredi mesta vozi tudi vlakec Urban. Tudi Urbana poganja elektrika. |
|
,Peregrin je vzel kitaro. |
|
,Učiteljem otrok s posebnimi potrebami in staršem pomagajo v Izobraževalnem centru Pika. |
|
,Domov je prinesel fantka. Fantek je bil majhen in slaboten. Hitro je začel rasti. |
|
,Rad sem se boril. |
|
,Brcali so jo kot prej. Zmerjali so jo: Vlačuga! |
|
, |
|
, |
|
On ni rekel nič.,On ni rekel nič. |
|
,Vojaki so gledali Vestra. |
|
Jaz si bom sam napravil otroka!,Sam si bom priskrbel otroka. |
|
, |
|
, |
|
, |
|
,Ciganu je bilo ime Dušan. |
|
, |
|
, |
|
,Matevž je imel Tinčeta zelo rad. Zanj se je zelo bal. |
|
Tam je sedelo mnogo otrok na tleh. Metali so kamenčke v zrak ali pa se prekopicavali drug čez drugega.,Tam so se igrali tudi drugi otroci. |
|
, |
|
,Marks je ostal pri nas. |
|
, |
|
Drugo jutro smo dobili Marijo Schwarzkoblerico mrtvo na klopi.,Marija Švarckobler – Pasaverica je umrla pri nas doma. |
|
, |
|
,Nekateri ljudje so se pred vojaki skrivali. |
|
Nekega večera je kar na vsem lepem pobesnel.,Nekoč je pobesnel. |
|
, |
|
Peregrin je izginil v vrvežu.,Potem je Peregrin odšel. |
|
,Zvečer je prišel pijan domov. Ropotal je in razgrajal. Tomažek je spal v temni mokri sobi. Ležal je na plesnivi slami. |
|
,Ves čas je govoril: Moj Tomažek. |
|
Naposled je prišel iz gostilne tudi Najdeni Peregrin.,Iz gostilne je prišel tudi Najdeni Peregrin. |
|
Mati Žirovka mimo prišedši pa je tudi zagodla: Le ga!,Tudi Matevževa žena je rekla: Daj ga! |
|
, |
|
,Svojo hči obljubim za ženo čez dve leti. |
|
,Učiteljica ni hotela več brati pravljic. |
|
,Gospa je Lido tudi poljubljala. |
|
, |
|
, |
|
,Nekateri odrasli s posebnimi potrebami delajo male izdelke. Te izdelke prodajajo v posebni trgovini v Ljubljani. Trgovini je ime Skrbovin'ca. |
|
"Toda komaj se je znašel v klancu, že se je v hipu zbrala gruča razposajenih otročajev, ki so zaplesali okrog njega in ga kriče zasliševali:",Na poti do župnika so se iz Tantadruja norčevali otroci. |
|
"""Tantantadruj, kako je toplo!"" je srečno vzkliknilo iz teme.",Iz jame je srečno rekel: Kako je toplo. |
|
"Bilo je še zgodaj, tako da se je komaj videlo žrelo do dna, toda Vester je natanko razločil, da je skupina vojakov prignala enega samega moškega.",Pripeljali so moškega. |
|
"Nekaj časa se je zvezani z nogami in ramami otepal psov, kakor je vedel in znal, potem pa je očividno omagal in se zgrudil na tla.","Mož je bil zvezan, zato se ni mogel braniti." |
|
Sonce je močno pripekalo.,Sonce je močno sijalo. |
|
"""Čuj, no, deček,"" je rekel Tom, ""saj je prav, da si tako dober fant in pomagaš možu, da more k večerji.""","Tom je rekel Jakcu: Prav je, da pomagaš možu. Zdaj lahko hodi k večerji." |
|
"»Diavolo!« je zakričal, »ti se vlačiš okrog postelje očeta, ki ti daje jesti in piti! Krasti si hotel!«","Oče se je zelo razjezil, kričal je name: Krasti si hotel!" |
|
"Oče mu je dejal pri večerji: ""Ti, fant, v stolp pa ne hodi več, ni varno""","Oče mu je rekel: Vester, v stolp ne hodi več. Ni varno." |
|
"Potem pa je dejal komandant: ""Ah, ta šema pokvečena pa res tega ni mogla storiti.""",Komandant vojakov je rekel: Pohabljeni fant tega res ni mogel storiti. |
|
"A tedaj je nad krohotom nenadoma zadonel zveneč, nenavadno lep glas: ""Bedaki, kaj se zdaj režite? Še preden so se ljudje ozrli in še preden so ga zagledali, so vsi vedeli, da se je oglasil lepi Najdeni Peregrin.","Režali so se, dokler jih ni ustavil Najdeni Peregrin. Najdeni Peregrin je bil zelo lep." |
|
"Tedaj sta planila iz spalnice gospa Bogomila in Matija Gosak, vsa preplašena.",Gospa Bogomila in Matija Gosak sta se prestrašila. |
|
"Tedaj bi vi morali videti Matevža, kako je planil za otrokom, ga ujel, potisnil med kriva svoja kolena ter dejal rahlo: »Tinče, zdaj ga pa le!« In Tinče je tepel.","Matevž je planil za Tomažkom in ga zagrabil. Prijel ga je med kolena in rekel: Tinče, zdaj ga pa lahko tepeš. In Tinče ga je tepel." |
|
"Vrnil se je na sejem, toda zdaj tam ni bilo več tako lepo kakor prej.",Vrnil se je na sejem. Sejem se mu ni zdel več lep. |
|
"Povpraševala sva, če sva na pravi poti, ker bi bila lahko zašla.","Mislila sva, da sva se izgubila." |
|
"Včasih je ponoči prav tako kmetom zamenjal živino, vozove, orodje, kopice sena na travnikih in celo snope pšenice ali ajde iz kozolca v kozolec.","Včasih je Peregrin ponoči kmetom zamenjal živino v hlevu. Včasih je zamenjal vozove, orodje, seno ali žito." |
|
Pred njim in za njim sta šla dva vojaka.,Pred njim in za njim sta šla dva vojaka. |
|
"»Tu sem,« je pripovedoval Mihol, »privlečejo hudodelce, kadar jih gospod glavar izprašuje med mukami.«","Povedal mi je, kako ljudi mučijo." |
|
"Čez vse mere je delal grdo s svojo zakonsko ženo, ki mu je rodila mene in pet let mlajšega brata Jurija.","Bil je krut moški, z mamo je grdo delal. Dobil sem brata Jurija." |
|
Prišlo je takole: blaznik je šel spet nekoč k večerji in deček ga je nadomestoval pri zvonjenju.,Nekega dne se je zgodilo takole. Mož je šel k večerji. Jakec je zvonil namesto njega. |
|
"Tantantadruj je planil od okna, da so zacingljali vsi zvonci, in se pognal v beg.","Tantadruja je bilo strah, zato je zbežal." |
|
"Ko so zorela jabolka na drevesih po hribih nad Barjem, je stopala navzgor proti samotni kmetiji. Ko jo je Tone, ki je zgodnejša obiral, zagledal, je skočil kar z veje na tla in ji šel nasproti.","Vrnila se je na kmetijo, kjer sta živela Tone in njegov oče. Ko je Tone zagledal Lido, se je zelo razveselil." |
|
V teh dneh je oče z mano govoril več kakor navadno ter mi dajal nauke za prihodnost.,Oče mi je dal veliko nasvetov za prihodnost. |
|
"V mali cerkvi sv. Martina me je na ime svetnika Izidorja krstil gospod Karel Ignacij Codelli, takrat župnik v Poljanah.",Ime so mi dali Izidor. |
|
»Ali moreš kaj jesti?«,Tretja je vprašala: Ali lahko ješ? |
|
"Ko je gledala ljudi se je zavedala, da je bil stari tako prijazen, tukaj pa ne moreš spoznati, ali je kak človek prijazen ali ne.","Gledala je ljudi in ni mogla vedeti, kateri je prijazen in kateri ne." |
|
"Ker se kamenje ni več udiralo, so vojaki prišli nazaj in en vojak je oprezno pristopil k na tleh ležečemu in ga na hitro ustrelil v glavo.",Stopil je k zvezanemu možu in ga ustrelil v glavo. |
|
"Ko je Peregrin vse zvonce razvrstil po svoje, je poiskal še eno leseno žlico, nato pa je na zvonce zaigral, prav zares zaigral in zapel Tantantadrujevo pesmico'. |
|
|
|
|
|
Za pasom mi je tičal moj samokres — samotne steze niso bile tiste dni nikjer varne in dosti izpridenih ljudi se je klatilo po njih — Lukež pa je opasal sabljo, kakor so jo nosili koledniki, če so jezdarili od vasi do vasi.Jaz sem vzel tudi pištolo, Lukež pa sabljo. |
|
|
|
Ostala psa sta takoj odskočila in cvileč zbežala skozi vhod. Vojaki, ki so prej ščuvali pse, so tudi odskočili in zbežali za živalmi. |
|
|
|
|
|
»Ohtano,« jo je ogovoril, »stara Pasaverica! |
|
Temnozlate so bile pečene goske na podolgovatem krožniku z zlato obrezo, bledozlata je bila sredica maslene pogače in temnozlata njena skorja. Zlate rožice so bile na steklenici in na kozarcih in sončno zlato je bilo vino, ki se je svetilo v njih. |
|
Ali boš skočil v pekovo peč?Zanimalo jih je, če bo skočil v pekovo peč. |
|
In ti, kot pameten deček, moraš to razumeti. Če te prosi, da ga nadomestuješ, prav, v redu! Stopi na zaboj in pritisni na gumb namesto njega! Toda zakaj, ubožec mali, pritiskaš še dalje na zvonec, ko on odide, ko te ne vidi več? Saj te ne vidi več.Ti si pameten deček. Kar pritisni namesto njega na zvonec. Ko pa njega ni več, pa nehaj, saj te ne vidi. |
|
Potem so jo zaprli v neko temno luknjo v kašči, kamor so sicer nasipali žito, in jo pustili tam tri dni brez vsake jedi.Potem so jo zaprli v luknjo, kjer so shranjevali žito. 3 dni ji niso dali jesti. |
|
Župniki so na mah prenehali peti, ko so zaslišali norce.Ko so zaslišali norce, so nehali peti. |
|
Vester je imel veliko zadoščenje, da je ubil vsaj enega psa. |
|
Lagal sem mu, da ga je za njegov delež opeharil Jošt Schwarzkobler.Zlagal sem se mu, da je njegov denar vzel Jošt. |
|
|
|
Ko so Lido pripeljali v umobolnico, jo je zdravnik prijazno prijel za roko in jo vodil s seboj v preiskovalnico. |
|
Nekje v njeni motni glavi se je utrnilo slabotno spoznanje, da ji bodo otroka morda vrnili, ako bo zanj prosila, ker ji ga ljudje niso hoteli vrniti, ko ga je zahtevala. |
|
Vroče je, je rekla ona in si odpela zgornji gumb tesne bluze. |
|
No, to je tisti Tantaradra, ki bi rad umrl, je domači župnik z rahlim nasmehom povedal svojim polbratom.Ko so župniki prišli do Tantadruja, je domači župnik rekel: To je tisti Tantaradra, ki bi rad umrl. |
|
In tako je strgal in gladil, dokler je ni ostrgal do stržena.Palico je zato strgal tako dolgo, da je bila čisto tanka. |
|
A jaz sem obstal ravno pri kleti ter takoj opazil, da so bila vrata priprta. Ko je oče v jezi odrohnel na polje, je pozabil vrata pri kleti zapreti, kar se ni zgodilo ne prej ne slej nikoli. Kot stržek sem švignil v mračni prostor, kamor me je gotovo sam satan vlekel proti volji moje bojazljive duše!Pozabil je zakleniti vrata kleti, zato sem lahko stopil v njegovo sobo. |
|
Ljudje so na vse pretege ugibali, kdo bi bil kriv, ter so dolžili najrazličnejše dedce, predvsem pa pijance, ki so zahajali k Černjaku.Ljudi je zanimalo, kdo je otrokov oče. Sumili so vse pijance. |
|
Lida je v mestu spoznala gospo Bogomilo Repnik, ki je zelo dišala in bila fina. |
|
|
|
Tedaj so rekli sosedje: Velik pijanec je in nič se mu ne da dopovedati. |
|
Blazni mož je vsak dan ob istem času pritiskal na zvonce, nekako od desetih do dvanajstih dopoldne in od štirih do šestih zvečer. |
|
Vedel je, da mora delati to le zaradi tega, da moža pomiri, da bolnik lahko v miru povečerja.Zvonil je zato, da je mož v miru pojedel večerjo. Jakec je zvonil samo zato, da je moža pomiril. |
|
Kaj se hoče, kaj se hoče, otrok rad je — in človek ima dobro srce!Vedno je lačen, jaz pa imam dobro srce. |
|
|
|
Splošno se je mislilo, da nimam nič, in mestni sodnik se je že bal, da bom padel občini v breme.Nihče ni vedel, da skrivam veliko denarja. |
|
Ko je deček videl žalost svojega prijatelja, se je kakor pretepen pes v grozi zatekel na hodnik. |
|
Okrog mize so sedeli župniki in njih okrogli obrazi so bili škrlatnozlati; s temeni so se naslanjali na steno, zapirali oči in odpirali usta, da so se jim svetlikali zlati zobje, ter prepevali s polnimi temnozlatimi baritoni: |
|
|
|
Vsi so bili velikani in vsi so bili lepo okrogli, pa vendar so se tako lahkotno v gosji vrsti pozibavali proti njemu. |
|
|
|
Kar nenadoma so utihnili kakor na ukaz ter se začeli razmikati, zakaj pred norci se je pojavil Hotejec, kakor bi bil pognal iz zemlje. |
|
Slišali smo in izvedelo se je, da stari mož ni opravil tovora, da bi se ne bil kje v vinskih goricah sprl in stepel. |
|
|
|
Videl je hiše in vse, kar se je dogajalo v mestu. |
|
|
|
Rusepatacis je šel v hlev, kjer je imel svoj brlog, a ni povezal cule, temveč je poiskal sekiro in začel pobijati krave in konje. |
|
Titova svinja! |
|
Zadnje čase ste večkrat videli moža v čudni druščini: kjerkoli je bil, je opletal za njim Jakec, šestletni sin upravitelja zavoda.V zavodu je živel tudi Jakec. Bil je star 6 let. V zavodu je živel, ker je bil njegov oče upravitelj zavoda. |
|
Breda bi rada hodila v šolo, kakor je videla hoditi druge otroke. Toda ni smela: Tam so trde klopi. Zajela bi te morda na lepem tema, ko bi dobila napad in ti bi se udarila ob ostre klopi.Tudi v šolo ni hodila. Mama se je bala, da bi dobila napad. Če bi dobila napad, bi se lahko udarila. |
|
V zavodu sicer ni otrok. Jakec ni imel otroške druščine, največkrat je bil sam in odvisen zgolj od lastne iznajdljivosti, da je staknil kaj takega, s čimer se je zabaval.V zavodu ni bilo drugih otrok, zato se je igral sam. |
|
Krčmarjeva fanta, prvemu je bilo deset let, drugi pa je bil dve leti mlajši, sta jo vsak z enim krepelcem v roki na vso moč tepla po bedrih in stegnih, in kadar so jima bile napoti terbine roke, ko so hotele zakriti boleča mesta, sta tolkla po njih |
|
Čim bolj je praskala, tem večji bes se je je loteval in Matevžku je nenadoma zalila kri ves obraz. |
|
Končno jo je Matevž urezal na Žirovsko, da si poišče ženo. |
|
Najprej je Černjak sestro do nezavesti pretepel, ker pa to ni pomagalo, jo je pretepel še enkrat.Černjak je terbo najprej močno pretepel. Pretepel jo je tako, da je bila v nezavesti. |
|
Tantadruj, jama! je zavzeto vzkliknil norček in obstal. |
|
Kamen je zadel enega psa, da je nehal gristi. |
|
Kar ti bom naložil, izpolni, Izidor, če hočeš pomagati očetu, ki se bo prav kmalu selil s sveta.Prosil me je, da nekaj naredim zanj preden umre. |
|
Margareta je bila zelo žalostna, da sem pozabil nanjo. |
|
|
|
4 milijone potnikov je prepeljala vzpenjača na Ljubljanski grad v dobrih 12 letih obratovanja, od decembra 2006 do aprila 2019. |
|
Kar smo dobili Jurija, ni več spal pri svoji zakonski družici. |
|
Vojaki so malega, zvezanega fanta postavili k zidu, odstopili k nasprotnemu zidu in na kratko povelje vsi skupaj ustrelili proti fantu, ki se je nemo zrušil na zemljo. |
|
Koprneče se je oziral v dolino, kjer smo skakali zdravi mi otročaji, lovili ribe po potoku ter iskali ščinkovčevih gnezd po vejah.Ležal je na travi in gledal, kako se igramo drugi otroci. |
|
Odslej, drago dete, vas bom tikala, kajti od tega trenutka ste v službi pri meni in dovolite, da vas zato poljubim kot svojega otroka. Gospa je razprostrla roke, stisnila Lido v naročje in jo poljubila na lice. |
|
|
|
Mati se je po svoje borila proti nastalemu hišnemu zlu, toda do zdaj popolnoma neuspešno. |
|
|
|
Onkraj hiše je bežala čez polje bela cesta in se svetlikala v mesečini. Urno kot veverica je splezala Lida po lestvi navzdol, tekla v hišo in v svojo sobico, si zatlačila tam nedeljsko obleko za bluzo in zbežala čez dvorišče na cesto. Napotila se je skozi mesečno pokrajino po cesti naprej in naprej. |
|
Komandant je zarjul: Ti bi gotovo rad hitro crknil? |
|
Matic Enaka Palica se je pri priči obrnil, skoraj stekel k cerkvici, pograbil za vrvi in s svojimi močnimi rokami razmajal vse tri zvonove. |
|
Imel je vranje črne lase, velike modre oči, belo polt in skoraj dekliške poteze, zato pa je tudi veljal za merilo lepote. |
|
Če še kdaj razburita mi mesto, z glavo mi plačata kaljeni mir!Če še kdaj povzročite nemir, boste kaznovani s smrtjo. |
|
Nekoč so otroci tekli za mavrico in Breda je tekla z njimi. Široko polje je bežalo pred njo. Tekla je, tekla za otroci in se ni niti spomnila, da ji je mati prepovedala na široke travnike. Prehladila se je. Mati je jokala: Rekla sem ti, da ne smeš na travnike. Iskali smo te v viharju povsod, ti pa si ležala v nalivu na visoki travi, medtem ko so nad teboj plavale strele.Nekega dne se je Breda zunaj prehladila. Mati jo je kregala: Rekla sem ti, da ne smeš na travnike. Iskali smo te. Ti si ležala v travi, bila je nevihta. |
|
Tam so pod visokim obokom mogočnega vhoda na dvorišče že sedeli na razmajani klopi Furlan Rusepatacis, Luka Božorno-boserna in Matic Enaka Palica.Pred njo so na klopi sedeli Rusepatacis, Luka in Enaka Palica. |
|
S prstom je kazala otročaje, ki so stali v primerni razdalji, ter se kriče pritoževala, da mu je nagajal ta in ta in ta in ta druj.Kričala je, da je fantu nagajal ta in ta in ta druj. |
|
Margareta ni izpregovorila ničesar, ali upam, da v svojem srcu ni imela sovraštva do mene, ki sem bil pokoren besedam svojega očeta, katerim se mora ukloniti vsak otrok.Ubogal sem svojega očeta in se z Margareto nisem poročil. Bil sem pokoren očetu. Želel sem si, da Margareta ne bi bila jezna name zaradi tega. |
|
Tam pri Dachauu smo uplenili vojno blagajno, katero smo s težavo dobljeno prikrili tovarišem. |
|
|
|
Javne sanitarije, prilagojene tudi osebam z oviranostmi, v podzemni parkirni hiši pod Kongresnim trgom so dostopne z dvigalom. |
|
|
|
Luka je pograbil vse tri zvonce, ki jih je bil Rusepatacis iztrgal Tantantadruju iz rok, ter mu jih nato z jermenčki privezal na vrv, ki je na njej že viselo sedemintrideset zvoncev. |
|
Takoj je vsem postalo jasno, da jim je otroka ukradel Tevžuh z družino. |
|
Na vprašanje, zakaj neprestano zvoni, je odgovarjal, da telefonira.Če si moža vprašal, zakaj pritiska na zvonec, je rekel: Telefoniram. |
|
Tantantadruj, zdaj ne bom umrl!Povedal jim je, da še ne bo umrl. |
|
V istem hipu ga je ona zagrabila z obema rokama za vrat, ga treščila s sebe na levo, v prihodnjem trenutku je že klečala na njem, oči so ji besno žarele, v nekaj sekundah mu je razpraskala obraz. |
|
In Tantantadruj! je bila tudi prva beseda, ki jo je izgovoril.Tantadruj je bila prva beseda, ki jo je povedal. |
|
Ko so prišli med ciprese, ki so grozeče vršale v vetru in se sklanjale nadnje kakor razbičana grešna bitja, se je od mrtvašnice najprej oglasilo cingljanje kravjih zvoncev, nato pa nenavaden tercet. Angelski glas in dva basa, prvi poln in gromovit, drugi skrhan in nestanoviten, so z velikim zanosom zapeli Tantantadrujevo pesem. |
|
Moril jo je glad, saj je v dveh dneh zaužila komaj nekaj kruha, ki ga je prejšnji dan plašno kupila na stojnici. |
|
Župnik ga je odpahnil, se obrnil k jami in rekel: Če ležeš v jamo, ne umreš, temveč si samo zasut!Domači župnik je jezno rekel: Če ležeš v jamo, ne umreš. Če ležeš v jamo, si samo zasut. |
|
Jama je tam! je zagrmel Luka in zmagoslavno pokazal na pokopališče. |
|
Mož je bil molčečen, nikoli se ni z nikomer družil in le s težavo ste ga zapletli v pogovor. |
|
Vedno pogosteje je mislila na Toneta in njegovega očeta in bi se že vrnila, če bi bilo njeno srce že zdravo od bolne bolezni do Matevžka. Tako pa je vztrajala kakor v nekih sanjah in se ji je zdelo, da nikakor ne more več nazaj.Lida se je spominjala Toneta in njegovega očeta, ki bi jo vzela k sebi. Skoraj se je že obrnila in šla nazaj, a se ni znala odločiti. Tako je ostala v mestu še naprej. |
|
Ko je Vester pogledal v žrelo, je videl, kako so vojaki privezovali civiliste k zidu. V zidu so bili namreč pritrjeni debeli železni krogi, že vsi zarjaveli ali vendar še tako močni, da bi vzdržali vsako zver. |
|
Na območju mestnega središča osebni promet z motornimi vozili ni dovoljen, zato je mesto na tem območju uvedlo možnost brezplačnih prevozov z električnimi vozili Kavalir. |
|
Z levico mi je skupaj stiskal štiri prste, tako da je bil samo mezinec na mizi. »Da si zapomniš, kdaj si kradel!« S temi besedami je pograbil furlansko ostro sekirico, ki jo je bil nekdo pozabil na stolu. Zamahnil je z njo in mi odsekal polovico malega prsta, da je porosila kri v gostih kapljicah mizo, kakor da je padal rdeči dež po nji. |
|
Breda se je zagledala vanje. Tik njenega obraza, prav ob ograji, je sedel eden izmed njih. Strmel je dolgo Bredi v oči. Potem je drobno telesce nenadoma vztrepetalo, nemirno je začelo begati na desno in levo, nato je zapel z visokim glasom, kakršnega ni slišala Breda še nikoli.En kanarček je Bredo mirno gledal. Ta kanarček je zapel tako lepo, kot še Breda ni nikoli slišala. |
|
Govoril je, kakor bi rožice sadil, in najrajši v rimah, ki jih je kar stresal iz rokava.Najrajši je govoril tako, da se je rimalo. |
|
|
|
In vsi so vedeli, da jim je to zakuhal lepi Najdeni Peregrin.Vedeli so, da je to naredil Najdeni Peregrin. |
|
Tantantadruj, že vem, a ne povem! se je izmikal Tantantadruj.Tantadruj jim ni povedal, kako bo umrl. |
|
“A vzela sem te zavoljo koče in zavoljo tiste kravice, ki jo imaš pri jaslih!”S tabo sem se poročila zato, ker imaš hišo in kravo. |
|
Kakor v obrambo je dvignil roke pred blaznim, ko se je plazil mimo njega, in blebetal: Saj si nor, saj si nor, saj si vendar nor!Dvignil je roke in rekel: Saj si nor, saj si vendar nor! |
|
Ko je Jakec stal na zaboju in zvonil, se je domislil: kako bi skrivaj, tako da blaznik ne bi vedel, preizkusil konjiča, kateri ima hitrejša kolesca. Če bi mogel izbrati hitrejšega, bi prišel potem pri tekmi njegov konj prvi na cilj.Ko je zvonil, je pomislil: Na skrivaj bom poskusil, kateri konj je hitrejši. |
|
Medtem ko je pred svojim materinstvom nekako vdano prenašala vsako preganjanje celo s strani otrok in je le z blaznim ihtenjem tožila svetu svoj bol, je kot mati počasi postala odpornejša, srditejša in nepristopnejša ter se je znala tudi dejansko braniti pred preganjalci. |
|
Jakec je izdavil: Saj... saj sem vendar obljubil, da bom pritiskal na zvonec, dokler se ne vrne.Jakec je rekel: Obljubil sem mu, da bom zvonil, dokler se ne vrne. |
|
Iz zamaknjenosti v svojem skrivališču na starem stolpu so ga hipoma vzdramili tuji glasovi, ki so prihajali iz vznožja razvalin. |
|
Prebrisano se je zasmejal Jakec, ko je ugotovil, in sklenil, da bo za vsako ceno zahteval Liska za svojega dirkača. Zmagovalec bo, zmagovalec! |
|
Tam, kjer lahko, vozijo moderni avtobusi. |
|
|
|
Komaj sta ga ugledala Wulffingova fanta, sta bila že s koleni pri tleh in z rokami na prsih. Ali če bi mi bili glavo odrezali, v tistem hipu bi ne bil pokleknil, tako zelo se je v meni uprla poljanska kri!Brata sta pred njim pokleknila, jaz pa sem bil trmoglav. |
|
Ta je imel svojo kovačnico zunaj mestnega ozidja, nekako tam, kjer se zlivata selška in poljanska voda. Tam sem se izuril za kovača.Hotel je, da postanem kovač. |
|
Ko je mutasta mati spoznala, da njen otrok ne bo mutast, se je od veselja začela jokati, kakor da bi se zavedala tega največjega bogastva človeškega bitja.Terba je bila zelo vesela, da je otrok lahko govoril. Od veselja je jokala. |
|
Tega otroka je Matevž vlačil okrog, izkazoval mu ljubezen, kakor rodnemu otroku, ter ga pital na vse kriplje, da se nam je že preveč zdelo te ljubezni. |
|
|
|
Takrat pa se je sirota menda zavedela svojega položaja, spustila iz prsi hropeč, sovražen krik, se dečkoma iztrgala iz rok ter se v nekaj dolgih skokih pognala okrog hleva, od koder je bilo še dolgo potem slišati bolestno javkanje. |
|
|
|
V številnih mestnih zgradbah, ki so v javni rabi, to so kulturne ustanove, športni objekti, zdravstveni domovi, lekarne, vrtci in šole, so bile v preteklih letih izvedene prilagoditve za neoviran dostop, označena rezervirana parkirna mesta, vgrajena dvigala, izvedene klančine.Javne ustanove so na primer občina, vrtci, lekarne in gledališča. V teh hišah so dvigala in klančine. |
|
|
|
Vzel sem dva osedlana, močna konja. Sam sem sedel v sedlo, hlapec pa je vodil otovorjenega konja. |
|
In tako Vrbarjev Matevž še tožiti ni mogel, ker Zavratarjev Mihola tisti dan ničesar ni videl, niti slišal. |
|
Zjutraj so ljudje rekli, da v jezu leži neka baba. |
|
Matejček je pripeljal Bredo do njih in ji zašepetal: Breda, kanarčki, kanarčki.Matejček je rekel: Breda, kanarčki, kanarčki. |
|
Od takrat Jakec ni več zvonil zato, ker sta bila z možem prijatelja. |
|
Tako je Breda zvedela, da je nekaj posebnega, kajti drugih otrok ne zajema tema in nimajo napadov.Breda je bila nekaj posebnega. Breda je ugotovila, da drugi otroci nimajo napadov. |
|
Sredi noči so zadoneli zvonovi. Nenavadni, viharni udarci so se kot skale valili s police in padali na trg. Gostilne so utihnile, roke s kozarci so okamenele na pol poti od mize do ust, oči so debelo zazijale, ušesa z grozo prisluhnila.Bila je noč, zato so se ljudje ustrašili zvonenja. |
|
Neko nedeljo popoldne, ko je hiša in družina počivala, mi je ukazal oče, da naj hodim z njim. Prav živo se še spominjam, kako sva se razgovarjala, in bil je to jako pomenljiv razgovor, ker se mi je takrat prvič odkrilo, da oče občuti težko breme svoje starosti in da je določil mene za svojega naslednika na Visokem.Oče mi je povedal nekaj pomembnega. Zaupal mi je o svojih skrbeh. Rekel je, da bo predal posestvo meni. |
|
Smrklja, sraka, ciganka, je ponovil zdravnik in se veselo zasmejal.Zdravnik se je zasmejal in ponovil: Smrklja, sraka, ciganka! |
|
|
|
Poželjivo sta pogledovala drug na drugega, a vselej sramežljivo oba povesila oči. |
|
Zunaj pred hišo je mati vpila: Vu-hej, Vu-hej... |
|
Vojak ni miloval mrtvega človeka na tleh, ampak mrtvega psa, kar se je Vestru zdelo grozno.Vestru se je zdelo grozno, da je vojak jokal za psom, za človekom pa ne. |
|
Pestunja reče Romeu: Naj vam povem, da če jo mislite voditi za nos, takorekoč, bi bilo to nespodobno vedenje.Pestunja reče Romeu, da ne sme Juliji lagati. |
|
Pa se nisem ganil z mesta, nakar se je zatogotil: »Ti bom že ohladil kri, ti pes, ti!« |
|
Bandit! |
|
“Gori!” je uradno potrdil stražmojster Dominik Testen in tako ognjevito planil na noge, da se je takoj spet sesedel.Mislili so, da gori. |
|
To mu je narekovalo prijateljstvo do blaznika, ki mu je bil tako zvest tovariš pri igri. |
|
A tudi Tinče se je dvignil v postelji in raztegnil široka svoja usta: »Oča, le ga! |
|
|
|
|
|
Ravno v tistih dneh se je po celem mestu govorilo, da išče Vid Adam dva tisoč nemških goldinarjev in da bi zanje zastavil dve lepi kmetiji na Visokem. Ponudil sem gospodu glavarju ta dva tisočaka. Ko ju škof po preteku dveh let ni mogel plačati, mi je obe kmetiji prodal. |
|
Brž je vzel konja v roke, Liska, Sivca, jima navil kolesca in preizkusil, kako znata tekati. Postavil je konja na tla in ju tam preizkušal.Na skrivaj je poskusil, kateri konjiček je hitrejši. |
|
|
|
|
|
Rodil sem se v Gospodovem letu 1664 na dan sv. Izidorja, in sicer ravno tu na Visokem. |
|
Korakov, ki bi prihajala odpirat vrata, ni bilo. |
|
Govoril je malo besed, pa nobene prijazne, in na hlapce in dekle je prežal, da niso postopali in zanemarjali dela. |
|
In kako skrižano je zdaj hreščala godba iz vrtiljaka, kako žalostno so cvilile lajne beračev, kako presunljivo so piskale piščalke v prezeblih otroških rokah! |
|
Po mestnem središču do Ljubljanskega gradu vozi tudi vlakec Urban, ki ga prav tako kot Kavalirje poganja elektrika. |
|
Zaslišali so čudno mukanje in rezgetanje, a ko so pritekli v hlev, je bilo že skoraj vse mrtvo.Ko so ljudje pritekli v hlev, je pobil že skoraj vse živali. |
|
Stari jo je prijazno pozdravil in jo zaprosil, naj bi šla molst krave. Stari jo je v hlevu pazljivo opazoval, kako molze in se zadovoljno nasmehnil. Bil je zadovoljen, ko je Lida zagrabila vile in znosila kravjeke na gnojišče. |
|
Mevža, brani se!Bojuj se z mano, strahopetec. |
|
To ubogo otroče, iz krščanskega usmiljenja sem ga vzel k sebi, in sedaj ga redim in pasem! |
|
Vojaki pa so stali okrog in ščuvali pse, ki so se hoteli že naveličati. |
|
|
|
Kuhinjska vrata so se ozko odprla in skozi odprtino je pokukala terbina glava z vprašujočimi očmi: Kje je moj sin...? |
|
Nocoj napravim skromno gostovanje in ples, kamor bom povabil vse prijatelje. |
|
Prišel je zdravnik in nekaj kričal nad očetom, ki je stal pri ležišču. Breda je slišala, kako je zdravnik mrmral: Rad ima otroka, pa se kljub temu napije kot navadna baraba. Zopet ni kupil zdravil.Zdravnik je kričal na očeta: Niste kupili zdravil, za pijačo pa imate! Napije se kot navadna baraba, si je mrmral. |
|
Ko sem zavitek odvil, tičal je v njem kos pogače, a zavit je bil v facoletelček, kakor ga dajejo, posnemavši laško navado, neveste svojim ženinom.Zvitek je kos pogače, zavit v robec. Tako darilo dajo neveste svojim ženinom. |
|
|
|
Zvečer je vstala in šla do okna kakor avtomat, ker jo je nosila luna. |
|
Naposled so se odprla tudi vrata zakristije. Prikazali so se štirje župniki, da je ubogi norček kar onemel. |
|
|
|
|
|
Oslabel je bil tako, da ga noge več niso nosile. |
|
Samo če je kdo postavil preden repo in krompir, je pobesnel.Znorel je samo, če sta bila na mizi repa in krompir. |
|
Požigali smo, jemali smo, kjer smo kaj dobili; prebivalstva nismo pobijali, če se ni branilo; ženskam smo delali vsako krivico; otrok nismo morili, pač pa so take reči uganjali oni iz Brandenburga in oni z Ogrskega. |
|
Ker še to ni pomagalo, jo je pretepel še tretjič, tako da se osem dni ni mogla ganiti na svojem gnilem ležišču v hlevu. |
|
Gmajna je odmevala po cele dneve od njenih pesmi, ki jih je znala dolgo vrsto. |
|
Toda na podobi sodnega dne so vsi stali nepremično in molčali, tukaj pa so se vsi vrteli, hiteli, pehali in potiskali, govorili, kričali, se smejali, se pozdravljali, se trepljali po ramah in si segali v roke, zakaj vsak je naletel na znanca, ki ga ni bil že dolgo videl.Ljudje so hiteli, se pozdravljali in se pogovarjali. |
|
|
|
“Če skočiš z mosta, ne umreš, temveč utoneš!Če skočiš z mosta, ne umreš, temveč utoneš. |
|
Prodajalec Lokovčen, daj Tantantadruju tri zvonce!Potem je prodajalcu naročil, naj da Tantadruju 3 zvonce. |
|
Očetove besede pa pravijo, da družina Jeremije Wulffing premalo ponuja in da iz dogovorjene poroke ne bo nič, tudi če bi obljubili več.Družini Jeremije Vulfinga sem povedal, da si je oče s poroko premislil. |
|
Vzemi kost, pa božorno-boserna! je tako nenadoma in tako glasno zagrmel Luka, da se je Tantantadruj stresel in se nehote ubogljivo sklonil nad skledo. |
|
Rešila me je molitev — cela hiša je molila zame — a gotovo mi je pomagalo tudi mazilo, ki ga je prinesel Lukež iz nemških vojsk. To maziljenje mi je gotovo bilo v korist, ker je bilo mazilo skuhano večinoma iz človeške masti — ki se je v nemški vojski lahko dobivala — vmes pa se je kuhal bel las iz repa mlade mačke, ki je bila črna po celem telesu. |
|
Tantantadruj! je zastokal, kadar se je potožil materi, in Tan-tan-ta-druj ... je tiho prepeval, kadar se je igral na peči ali v prahu pred bajto. |
|
Mati se je napotila iskat denarja, sreče in užitka v Zagreb, kjer je izginila vsaka sled za njo. |
|
Medicinska sestra Ruta je vodila Bredo po širokem vrtu in ji prigovarjala, naj se ne boji, naj se samo nasmeje.Breda je srečala medicinsko sestro, ki ji je bilo ime Ruta. |
|
Vsak dan je morala Lida z gospo in Matijo Gosakom piti vino, toda vsak dan so postajali požirki bolj pekoči. Upirala se je, da bi pila. Rekla je: Na dno kozarca mi devljeta strup, zaradi katerega gomazi potem vse telo. Ne bosta me pripravila z zastrupljenim vinom do tega, da bi mi telo popolnoma otrpnilo.Kadar je prišel na obisk, so skupaj pili vino. Počutila se je slabo, ker je morala piti vino. Mislila je, da jo hočeta gospa in Matija Gosak zastrupiti. |
|
»Ta ženska mi ni neznana,« je šepetal Lukež.Lukež je poznal tudi staro žensko, ki sva jo srečala. |
|
Zdaj se je Peregrin zravnal sredi užaljenih sejmarjev, si potisnil zeleni klobuk z lepega čela, jih zviška premeril, pokazal z roko naše štiri nesrečnike in glasno razsodil:Ljudje so se smejali norcem, dokler jih ni ustavil Najdeni Peregrin. |
|
Zaigral je še enkrat in še enkrat, in potem je igral in pel do same noči. |
|
v starem delu Ljubljane na območju ekološke cone, ki je nastala z obnovo, je v veljavi omejen prometni režim, osebni motoriziran promet pa ni dovoljen. |
|
Njeni prostori so v celoti dostopni tudi osebam na invalidskih vozičkih, saj je v notranjem atriju, do katerega je dostop urejen z dvižno ploščadjo, nameščeno dvigalo. |
|
Ko sva se bila vrnila iz Davč in ko je ob priliki Lukež pripovedoval o ciganu, ki se je zanimal za železni zaboj na Visokem, je poslušal oče prav vestno in z zobmi je parkrat zaškripal.Hlapec Lukež in jaz sva mu povedala, da cigan Dušan ve za zaboj z denarjem. |
|
Neslišno je kolovratil vso noč in tako temeljito zamenjal rože, da so potem dekleta in žene teden dni tekale z lonci križem kražem po vasi, se smejale, godrnjale in prepirale. |
|
Preden so vojaki odšli, je eden izmed njih pobral mrtvega psa in ga poljubljal, kakor se poljublja človek, pri tem pa je na ves glas javkal: O, ti moj Rolfi, moj ljubi, zvesti Rolfi!Vojak, ki je ostal, je jokal za mrtvim psom: O Rolfi, ti moj ljubi Rolfi. |
|
Ne veste, kaj počnete!Ne veste, kaj delate. |
|
Poznal je vsakega, ki sva ga srečala, znana mu je bila vsaka koča, mimo katere sva hodila. |
|
|
|
Kadar se je napil vina, je bilo pametno iti mu s pota, kakor se gre s pota razdraženemu živinčetu na paši. |
|
A obraz si je obvezal z ruto, kakor da bi ga zobje boleli, tako da se mu ni videlo uho, — ki se mu tudi brez rute ni videlo!Okrog glave si je zavezal ruto. Ljudje tako niso videli, da nima ušesa. |
|
Ostal je pri meni; pa tudi ni povprašal, ali sme ostati. |
|
Štirje nesrečniki so se napotili vsak v svojo smer, ženske so izginile v hiše, moški pa so se spustili na trg. |
|
Molila je zavitek proti meni, mešala nekaj naših besed ter končala proseče: »Nemi, nemi!« |
|
Tedaj se mu je približal Tom, najstarejši strežaj. |
|
V začetku tega izpada je bil silno presenečen, potem se je s strahom zagledal v skoraj blazne Lidine oči, ki so žarele nad njim.Bil je presenečen. Bilo ga je strah. Zdelo se mu je, da ima Lida čudne oči. |
|
Breda se je razžalostila in velikokrat se ji je sanjalo, da stoji oni zdravnik poleg nji in ji nudi lepo igračo, še lepšo punčko, kot je bila tista, ki jo je razbil oče. |
|
Tantantadruj, tri zvonce grem kupit, je veselo povedal.Povedal je, da gre po zvonce. |
|
|
|
|
|
Kadar so ga kmetje kasneje srečali in godrnjali zaradi takih norčij, se je samo hudomušno smejal in rekel, da ni to prav nič hudega, ker je vse ostalo v vasi.Ko so ga kmetje srečali in godrnjali, se je smejal. Rekel je, da ni to nič hudega, ker so vse stvari ostale v vasi. |
|
Ko je začul dečkove korake, se je zastrmel vanj. Nobene besede ni izpregovoril, nič ga ni vprašal, le čez obraz mu je zdrsnil nenaden drget, zakril si je lice z rokami in se naslonil ob steno. Telo mu je stresalo pritajeno ihtenje. |
|
Najdeni Peregrin je igral harmoniko, gosli, klarinet, citre in trobento, sploh vse, kar mu je prišlo v roke, pel pa je tako lepo, da je ženske spreletavala mrščavica.Najdeni Peregrin je igral na veliko glasbenih inštrumentov. Igral je na vse inštrumente, ki jih je dobil v roke. Zelo lepo je pel. |
|
Osebam na invalidskih vozičkih je na voljo storitev prevoz na klic, ki omogoča, da so ob dogovorjenem času na želenih linijah avtobusi s klančino.Ljudje na invalidskih vozičkih lahko pokličejo, kdaj naj bo na postaji avtobus, ki ima klančino. |
|
Fanta sta res krepkeje pritisnila, da je sirota še glasneje vzklikala. |
|
Če boš še hotel umreti, sploh ne boš umrl!Dokler boš želel umreti, ne boš umrl. |
|
Nekega dne pa je svet iznenada zvedel za očeta terbinega otroka, in to na način, kakršnega ni nihče pričakoval.Nekega dne so ljudje izvedeli, kdo je fantkov oče. |
|
Hropeči glasovi, ko so se ji trgali iz ust, so postajali vedno groznejši in obupnejši. |
|
Oče je govoril, kako je živel v vojski. |
|
Cigan je iznova sedel med veje in v čudnem jeziku, ki se baje govori na hrvaški granici, je vprašal, če imamo na Visokem še tisto železno blagajnico, v katero spravljamo svoj denar.Vprašal je, če ima oče še doma zaboj s cekini. |
|
|
|
Mož je spoznal, da je Jakec iz majhnega dečka pač postal človek, doraščajoč človek, ki misli, dvomi in dela hudo.Mož je spoznal, da Jakec ni več otrok. Zdaj je odrasel. Zdaj misli, dvomi in dela slabe stvari. |
|
V daljavi so se pokazali vojaki, ki so bežali kar čez polje proti trgu. |
|
Tudi to je bil hrust in pol, vendar je bil od vseh štirih najbolj otročji. |
|
Na obrežjih reke so številni družabni javni prostori, na več mestih je urejen dostop do reke. |
|
Vsemu, kar osrečuje človeka, sem se moral odreči; a vedno še prosim Boga, našega Stvarnika, da bi mu zadostovala moja pokora in da bi me v večnem življenju ne ločil od njega, ki me je rodil.Očeta sem se bal, a sem ga kljub vsemu imel rad. |
|
Spraševale so ga, če ga kaj boli. |
|
|
|
Lida ni vedela, kaj naj počne. Spomnila se je zimskih večerov in jo je prevzelo domotožje. Nikjer ni bilo tistih ljudi, ki so se zbirali v domači hiši. |
|
|
|
Gospa je vprašala Lido: Ali znaš masirati? in se glasno čudila, ko je Lida odkimala. Pokazala ti bom, kako se masira. Lida se je morala zlekniti na posteljo in gospa jo je začela masirati počasi od stopal navzgor. Nato je morala Lida vstati in je legla v posteljo gospa. Sedaj je morala početi Lida isto z njo. |
|
Brata sta klela, potem pa so padali udarci po meni kakor toča, da sem kar čutil, kako so mi rastle bule po glavi in drugod.Brata sta tolkla po mizi, potem sta začela tepsti tudi mene. |
|
Položila mi je roko na ramo in odgovorila: »Kako ti ga naj kupim, ko bi morala zanj plačati beneški cekin!«Zanjo bi morala plačati cekin, a ga ni imela. |
|
Salva je zagrmela, civilisti so se zrušili in od njih se je pocedila kri. |
|
Le poskusi komu izklepetati, kaj si mi naredila, pa ti bom zbil glavo z ramen. Da se mi več ne prikažeš blizu! |
|
Potem so vojaki odšli, v stolpu je bil nekaj časa mir. |
|
Tantantadruj pa je skočil k njemu in ga milo zaprosil: Tantantadruj, zapoj, Peregin, zapoj!Tantadruj je Peregrina prosil, naj zapoje. |
|
Nato je Peregin stopil k Tantantadruju in ga prosil, naj mu posodi zvonce. |
|
Končno se je stari spomnil, da bo treba it spat in je ukazal sinu, naj nese odejo za Lido na seno na kmetiji. |
|
»Hudič ti pomagaj!« je zarjul ter mi pritisnil ročico k mizi, da so odnehali prstki in da je odletel cekin izpod njih, kakor odleti zrno iz klasa, kadar se mlati žito na podu. |
|
|
|
|
|
Planila je proti hišnim vratom, a bila so zaklenjena. |
|
Na trgu se je zbralo nekaj ljudi, ki so kričali na župnika, ko da bi lajali psi. |
|
Jakec je šel namesto moža pred zvonec. Mož je za kratek čas postal, pokimal, češ da gre k večerji in se kmalu vrne. |
|
Kakor sapa je bil pri starem grešniku, ga podrl na tla ter ga po vseh pravilih poštenih pretepov do dobrega premlatil. |
|
Le komandant je bil najpogumnejši in je ostal pred vhodom ter začel strmeti kvišku in kričati: Smola, prava smola, da se je to staro stranišče začelo prav zdaj posipati!En vojak je ostal. Rekel je: Smola, prava smola. Prav zdaj se ruši kamenje. |
|
Vse bi bilo lepo, silno lepo, nič bi se ne branila, vse bi bilo kot v lepih sanjah, toda on se je spomnil, kako ljubijo fantje in dekleta in odrasli ljudje, hotel je tudi sam ljubiti tako, iztegnil je roko, zagrabil za kratko krilo in ga sunkoma potegnil navzgor.Matevžek se je hotel z Lido ljubiti, kot se ljubijo odrasli ljudje. Z roko ji je vzdignil krilo. |
|
Smrklja, sraka, ciganka, je zašepetala tiho in povesila glavo.Tudi v bolnici je Lida govorila: Smrklja, sraka, ciganka! |
|
Lida je vprašala: Je bil vaš Tone oženjen? Da, bil je. Pred tremi leti mu je umrla.Starec ji je povedal, da je Tonetu umrla žena. |
|
Vester je doma skrbel za edino kravo, za dvoje svinj in za kure. Nanosil je materi vodo v kuhinjo, pripravil drva, nakopal krompirja na bližnji njivici in, če je bilo treba, tudi pomolzel kravo.Skrbel je za krave, svinje in kure ter pomagal mami na njivi. |
|
Osebna asistenca, plačilo katere je v Sloveniji urejeno na podlagi zakona neposredno iz državnega proračuna, osebam z oviranostmi omogoča neodvisno in aktivno življenje. |
|
Nekaj dni pozneje so že navsezgodaj prišli nemški vojaki v Vestrovo hišo in so prijeli očeta: Kdo je izruval tisto železje v stolpu?Nemški vojaki so videli, da železnih obročev ni več. Prišli so k Vestru domov. Spraševali so očeta: Kdo je stolkel železne obroče v stolpu? |
|
Prenovljene javne površine na območju ekološke cone so dostopne brez ovir, odstranjeni so nivojski prehodi oziroma znižani cestni robniki, enakomerno in z zapolnjenimi režami so položeni tlakovci. |
|
|
|
Nikdar ni vprašal, kaj je z vojno blagajno, kako se je delila in kje je njegov delež. |
|
To pomlad sta se dosti pogovarjala o tem, kako se ljubijo starejši ljudje, zlasti fantje in dekleta.Pogovarjala sta se o tem, kako se ljubijo odrasli ljudje. |
|
Lidin gospodar je bil premožen človek in velik dobričnež, zaradi česa je bil priljubljen po vsej vasi.Kmet, pri katerem je Lida živela, je bil dober človek. Vsi so ga imeli radi. Bil je bogat. |
|
Pater Lorenz odgovori: Pomagam ti samo zato, ker upam, da zveza vajina spremeni v prijaznost sovraštvo staro vajinih očetov.Pater Lorenz mu pomaga. Meni, da bi lahko njuna poroka pobotala sprti družini. |
|
Ciganovo zanimanje mu ni hotelo iz glave in kot dober vojščak je vse odredil, da bi ga sovražnik ne iznenadil z nepričakovanim napadom. Pri sprednjih in zadnjih vratih smo napravili nove, močne zapahe.Vrata smo zato zaščitili z železom, če bi nas razbojniki napadli in nam ga hoteli vzeti. |
|
Mimo njega so hodili kmetje in bajtarji, trgovci in mešetarji, stari in mladi; s težkimi nogami so se odmajali za vogal in se nato spet vračali. |
|
Iz hiš so drveli na pol oblečeni ljudje, spraševali in vpili. |
|
Toda čeprav ni nikomur skrivil lasu, so se ga vsi bali, ker je bil bistrih oči in zelo ostrega jezika; živel je namreč kakor cvet na polju in ptica pod nebom, zato je lahko vsakemu povedal svoje.Nikomur ni naredil nič slabega. Ljudje so se ga vseeno bali. Bali so se ga zato, ker je bil pameten. Imel je tudi oster jezik. Vsakemu je povedal svoje. |
|
Tako je tudi pozdravljal samo po italijansko, toda ni rekel Buon giorno in Buona sera, temveč kratko in odsekano Božorno-boserna in vselej oboje hkrati, pa naj je bilo zjutraj, opoldne ali zvečer.Pozdravljal je samo po italijansko. Po italijansko se dober dan reče bon žorno. Dober večer se reče bona sera. Luka je govoril božorno in boserna. Božorno in boserna je govoril vedno skupaj. Ni važno, ali je bilo jutro ali večer. |
|
Raus e patacis, repa in krompir! |
|
Povedal je, da je prikrival svoje hudobno življenje.Povedal mi je, da je bil v življenju hudoben. |
|
Sram vas bodi! je starec ustrelil izpod sršečih sivih obrvi po mladih ljudeh. |
|
|
|
Kadarkoli se je pri gospe hotela zbuditi vest, jo je telo uspavalo nazaj.Gospa je vedela, da dela narobe. |
|
Vsa zmešana, ker ni vedela, zakaj je tepena, je terba od bolečin glasno vreščala: Av - av- va -a -a... Hu -u -u... |
|
Nekega dne je prišel k hiši raztrgan človek in poznalo se mu je, da se je klatil po svetu. Bil je moj kamerad Lukež. |
|
|
|
Mater sem prosil, da mi jo kupi. |
|
Toda vsa Jamnica je vedela, da se otrok Černjakove terbe razvija nenavadno naglo in krepko in da je začel celo že govoriti. |
|
|
|
|
|
Samo dva dneva sta bila v letu, v katerih se je smel Tomažek do sitega najesti. |
|
|
|
V svoji oholosti je zahteval, da so ga morali grajski podložniki pozdravljati tako, da so se s kolenom pripognili pred njim in obenem položili roko na prsi ter mu torej dajali čast, ki se daje samo Bogu v cerkvi.Bil je zelo siten človek, ljudje so se mu morali priklanjati. |
|
Maticu se je godilo pač tako, kakor se godi vsakemu nesrečniku, ki hoče izdelati kaj popolnega: ko je palico ostrgal in izgladil na enem koncu, je bila na drugem koncu debelejša, ko jo je tam ostrgal in izgladil, je bila debelejša v sredini, a ko jo je ostrgal v sredini, je bila spet debelejša na prvem koncu. |
|
Mati je Bredo včasih peljala na vrt, sama pa ni smela nikamor. |
|
V tistem času se je meni in Lukežu pridružil kamerad, ki je trdil, da se piše za Jošta Schwarzkoblerja in da je doma iz Eyrishouna, nekje tam, kjer leži Passau. |
|
Berač je tlesknil z rokami in navdušeno zaklical: Po goli riti, po goli riti... |
|
Ko ju je Lida zagledala, je kriknila, se zagnala v gospo, jo zagrabila za vrat, jo prevrnila na tla in jo začela z nohti besno praskati po obrazu. |
|
Bila je noč in v mrzli mesečini je bil trg prostran kot puščava. Nikjer ni bilo več nobene stojnice, kakor bi jih bil veter odpihnil z blagom in sejmarji vred. |
|
Ko je pil iz lončka, se mu je uprlo oko na vejo, kjer je visela rumena hruška.Pil je iz lončka. Gledal je v drevo in vejo, na kateri je visela rumena hruška. |
|
Vsi so se pognali iz gostilne, se zbegano vrteli po trgu in iskali rdečega petelina. |
|
V resnici pa se pišem za Schwarzkoblerico, ker je bil Jošt Schwarzkobler moj pravi mož.Pasaverica je povedala tudi, da je bilo njenemu možu ime Jošt Švarckobler. |
|
»Ali tistega mazila iz človeške masti,« je vprašal Lukež, »boš pa še vendar kaj imela v košu?«Lukež jo je vprašal, če še ima človeško mast. |
|
Na pobudo Černjaka se je za stvar pričela zanimati tudi žandermerija, vendar je bilo terbino stikanje za krivcem popolnoma brezuspešno tudi še potem, ko je že rodila.Černjak je poklical žandarje. Niso mogli ugotoviti, kdo je otrokov oče. Terba jim ni hotela povedati. |
|
S komaj prikritim hrepenenjem se je zazrla v tega ali onega fanta, ki je šel mimo nje in ki je z njo govoril. |
|
S seboj pa je nosil dvoje lepih oči, ki so mu izpod rumenih las zrle v svet, kakor zre modro cvetje iz rumene pšenice. |
|
Ko se je nekoč med napadom ponesnažila in potem zapazila to, jo je prevzelo neskončno gorje. |
|
Starejši deček je tedaj res hotel s prosto roko privzdigniti siroti modrikasto krilo, da bi lahko uspešnejše mazal po goli koži. |
|
|
|
|
|
Hej, Tantantadruj, ali še nisi umrl?”Zanimalo jih je, kako bo umrl. |
|
|
|
“Če skočiš z zvonika, ne umreš, temveč se ubiješ! je z vzdignjenim prstom povedal otrokom prav tako strogo, kakor je bil njemu strogo rekel župnik, ko mu je bil povedal svojo misel, da bo skočil z zvonika in tako umrl.Župnik mu je povedal, da se bo ubil, ne umrl, če skoči z zvonika. |
|
Za zdaj je bila še prava sreča, da sin Tevžuh ni imel nič, kar bi mu mogli vzeti, toda to je bila le slaba tolažba, ker je bil Tevžuh vendar določen za naslednika in bo prej ali slej imel premoženje. |
|
V temačni prostor so spustili tri velike volčje pse, ki so napadli zvezanega vojaka in ga začeli živega gristi. |
|
Grofica Kapulet vpraša hčerko Julijo, če bi se rada možila. Pove ji, da je grof Paris zasnubil njeno roko.Julijina mama ji pravi, naj razmisli o poroki z grofom Parisom. |
|
|
|
Tantantadruj, samo zasut! je brezupno zastokal norček. |
|
A ta je stekel ter hotel rešiti svoje meso, kakor je tako navada pri človeških bitjih. |
|
|
|
Ko se je pobral, so ga še in še suvali in zraven na glas psovali. Pes! |
|
Na koncu poti so se obrnili na levo mimo mrtvašnice - in glej, kar nenadoma so se znašli pred jamo, pred sveže izkopano jamo. |
|
Storite, kar hočete z menoj! je glasno odgovoril zvezani vojak nasprotne vojske.Moški je odgovoril: Z menoj storite, kar hočete. |
|
Breda je poslušala, polagoma so se ji razširila usteca v nasmeh, potem pa se je radostno zasmejala. |
|
Tako jih je prišlo mnogo; vsem se je smilil, a nihče mu ni prinesel koščka kruha, da bi mu potolažil sestradani želodec.Veliko ljudi je hodilo mimo. Tomažek se je vsem smilil, nihče pa mu ni prinesel koščka kruha. |
|
Ali nekaj dni pozneje, ko sem se zjutraj prebudil, ležal je na moji odeji samokres z debelim, okovanim kopitom.Opravičil se mi je tako, da mi je kupil pištolo. |
|
Tiste ure, ko je nepremično strmela proti obzorju in so se ji ustnice neslišno premikale, so postale pogostejše. |
|
Za njim so odskočili tudi ostali trije. Tekli so, kolikor so jim dale noge. Ustavili so se šele za cerkvenim obzidjem. |
|
Ko je Lida nekega dne poiskala Matevžka na drugi strani dolinice, je Matevžek sedel na travi. V naročju je držal Črnetovo Liziko in jo strastno poljubljal.Nekega dne ga je poiskala. Videla je, kako se Matevžek poljublja z drugo. |
|
Ležem in umrem. |
|
Tretje jutro, ki ga je dočakala zopet v grmovju v Ljubljani, se je prebudila ob petih. |
|
Pri sosedu Debelaku se je pokazala luč v hiši in cerkovnik pri Sv. Volniku je že vlekel za zvon, da se je oglašal, kakor se oglaša pri požaru. |
|
Med vrati je kakor vkopan obstal. Pred praznim zabojem, ki ga je pravkar zapustil, je stal blaznik z žalostno povešenimi rokami in buljil v zvonec.Med vrati pa je stal mož. Bil je zelo žalosten, ker deček ni pritiskal na zvonec. |
|
Vester se je tako dolgo obotavljal na stolpu, da je začela mukati krava v domačem hlevu. Šele tedaj se je splazil po bukvi na zemljo. Posrečilo se mu je vrniti domov, tako da ga straža ni opazila. |
|
Ko je bilo to opravljeno, je norček zadovoljno poskočil: Tantantadruj, zdaj grem pa k župniku! |
|
Zastokal je pod hruško, da je žejen. |
|
Z nepojmljivo vztrajnostjo je stal tako dolge ure, obrnjen k steni, in tiščal na zvonec. |
|
Glas o zeleni, trajnostno naravnani ter odprti in vsem dostopni Ljubljani sega daleč, kar dokazujejo številna priznanja in nagrade, med njimi tudi evropska nagrada za dostopnost mesta osebam z oviranostmi in starejšim. Bila je zelena prestolnica Evrope 2016.Ljubljana je zato, ker skrbi za vse ljudi, dobila posebno priznanje. Ljubljana je zeleno mesto. Bila je zelena prestolnica Evrope 2016. |
|
Ko so privozili do nje, se je iz drugega nadstropja prikazala velika zastava z istim skrivljenim križem, v tem hipu pa je planila iz hiše ženska z velikim šopom rož, vrgla rože motociklistu v naročje, potem pa sama skočila k vozniku in ga dolgo objemala in poljubljala. |
|
Romeo reče pestunji: Povej Juliji, da naj si izmisli kaj, da pojde k spovedi danes popoldne.Romeo Juliji sporoča, naj pride popoldan k duhovniku. |
|
|
|
Če je mesto dostopno najranljivejšim skupinam, je dostopno in prijazno vsem. |
|
Julija govori Romeu: Tako je darežljiva moja milost, tako brezdanja je ljubezen moja, da koliko ti več dam, več imam.Tudi Julija pove Romeu, da ga ljubi. |
|
Hotejec ga je bil vzel za svojega, ker sam ni imel otrok, toda vzgojil ga je komaj do pastirja, zakaj bolj ko je odraščal, bolj se je v njem oglašala nemirna kri. |
|
Šel je, recimo, ponoči skozi vas pa je iz same prešernosti pri prvi hiši mimogrede vzel z okna lonec z nageljnom in ga odnesel na drugi konec vasi, ga tam postavil na okno, vzel lonec s pelargonijo in jo odnesel v tretji konec, tam pa je pelargonijo zamenjal za drugo rožo in jo spet odnesel drugam. |
|
Odpasal sem mu kiras ter pograbil mošnjo, ki jo je res nosil na vratu. Truplo sem zavlekel še bolj v goščo ter ga vrgel v jarek.Vzel sem njegov denar, Joštovo truplo pa vrgel v jarek. |
|
Skrivaj je plačala že nekaj maš v dober namen, ki je vanj položila skrivno željo, da bi se bog vendar usmilil nesrečnega otroka in ga poklical k sebi ter tako rešil sitnosti in nadlog njega in druge.Najprej je molila, da bi otrok umrl. |
|
Nekoliko sem se branil, vpil pa nisem, ker sta že onadva dosti kričala. |
|
|
|
Mislila sta tekmovati s konji, tako da bi potegovala na okoli vratu privezani vrvici vsak svojega konjiča na kolescih in se kosala, kdo bo prvi. |
|
Civilisti so začeli takoj kopati in razmetavati razvaline, ki so pokrivale dno žrela. |
|
Izza hišnega ogla se je prikazal gospodar in zavpil proti fantoma: Ženita no že past...Prišel je krčmar. Fantoma je rekel, naj ženeta past živino. |
|
Hotel sem, da oče pride k moji postelji. |
|
|
|
V hišo je začel prihajati nek gospod: Mlada si in lepa, Breda! Tukaj imaš bonbonov, Breda! je rekel. Ta gospod je bil zdravnik. Poklical ga je sam oče. |
|
|
|
Kanarčki so se zaletavali iz kota v kot, nekateri so se zadevali v pregrajo, drugi so prepevali, nekateri pa so sedeli nepremično. |
|
Tvoja beseda bodi: “Polikarp, moj oče, bi rad vedel, koliko in kaj bi se dobilo v Davčah.”Strica sem moral vprašati, če je Margareta lahko moja žena. |
|
Tantantadruj je skočil k njemu in mu ves srečen povedal: Tantantadruj, zdaj jo pa že imam in ta bo prava!Tantadruj je skočil k Luki in veselo rekel: Tantadruj. Že vem, kako bom umrl. |
|
|
|
Takoj, ko bo požeta pšenica, kreneta z Lukežem na pot do Wulffinga. |
|
Dve težki prašičji gnjati in pogačo vzameta s sabo, da ne prideta praznih rok k Jeremiji Wulffingu. |
|
Oče je rekel Tonetu: jedla in pila bi rada, saj komaj še sapo lovi. Prinesi mleka in kruha. |
|
|
|
Naposled se je Tantantadruj le prebil skozi goščavo nemirnih in nestrpnih teles ter pricingljal tja, kamor je bilo treba: pred staro Podkoritarjevo gostilno. |
|
Drugi dan je mati prinesla v hišo drugo mačko, toda Breda se ni zmenila zanjo. Bredi je ležal na ustnicah smehljaj, ki je bil kakor mrtev in ga ni bilo mogoče razumeti.Breda se od takrat ni več smejala. Mati je prinesla drugo mačko, Breda pa se z njo ni hotela igrati. |
|
Tiste dni je bila gorka moja želja postati vojščak, in kar pogrelo me je, ko sem pri loškem trgovcu ugledal samokres z debelim, svetlo okovanim kopitom, ki pa je bil tako velik, da bi ga bil jaz, otročaj, komaj mogel nositi. |
|
Uganjal je prijetne, včasih pa tudi malce neprijetne norčije. |
|
Nenavadno močan in skoraj živalski čut materinstva, ki je skraja kar gorel iz njenega bitja, je celo tiste, ki so sicer ravnali z njo kakor z živino, navdal s čudnim strahom in spoštovanjem. |
|
K Bredi je pristopila Rezika, jo objela in jo tesno stisnila k sebi:Ti si lepa, kako ti je ime? K njej je pristopil Marij, ki ji je ponudil stekleno kroglico. |
|
Nenadoma je Lido jeza minila, kot bi trenil. |
|
Pri tisti priči je vrgel oče sekirico pod klop, dvignil obe roki, pritisnil ju h glavi ter pri tem — pobegnivši iz hiše — tako grozno in grdo zakričal, da ne vem, sem li še kdaj pozneje slišal tak krik. |
|
|
|
Zato so ga starši držali večinoma doma, sami pa so delali v trgu. |
|
Nihče izmed mimoidočih ga ni nadlegoval, noben uslužbenec mu ni delal ovire pri njegovem poslu, le zvonci, na katere je pritiskal, so bili prav gotovo gluhi; očitno so bili na ukaz izklopljeni, da jih blaznik ne bi uničil s svojim neprestanim zvonjenjem.Vsi ostali, ki so živeli in delali v zavodu, so ga vedno pustili pri miru. Ko je mož zvonil, se ni nič slišalo. Da z zvonjenjem ne bi motil ostalih ljudi, so vse zvonce izklopili. |
|
Vester je odšel domov, vzel očetovo zidarsko kladivo in dleto, se vrnil v stolp in začel ruvati kroge iz zidu. |
|
Breda je strmela v očeta z grozo. Z obupanimi očmi se je zastrmela proti očetu in si grizla ustnice, da bi ji tiste besede ne ušle, toda nenadoma je zajeclala: Oče, baraba!Breda ni mogla skriti jeze in solz. Gledala je očeta in rekla: Oče, baraba. |
|
Polastila se jo je neizmerna bridkost. Matevžek, saj nisem hotela, je kriknila in se vrgla na tla z glasnim jokom.Bilo ji je žal. Jokala je: Matevžek, saj nisem hotela. |
|
Župan pravi, da je dostopnost za vse eno izmed najpomembnejših vprašanj, ki si ga vedno znova zastavljamo pri urejanju mesta.Župan pravi, da mora biti mesto dostopno vsem ljudem. |
|
|
|
|
|
In Černjakova sirota je naposled rodila. Rodila je zdravega, krepkega dečka, kateremu se je nasmejala z blaženim, presrečnim nasmehom, da je presunilo celo staro Kardevo, katero so najeli k porodu. |
|
|
|
Pustite nesrečnike pri miru! |
|
Ko sta uri trpljenja potekli, je Mihól klado odklenil ter me spustil z nekaterimi šaljivimi opazkami.Ko so me spustili iz klade, sem šel domov. |
|
Vidiš, Matic, je Hotejec toplo rekel nesrečniku, zdaj ti dam tale nož in drobce stekla, ti pa boš ostrgal takšno palico, da bo vsa gladka in na obeh koncih, okoli in okoli, čez in čez in sploh povsod enaka.Nekoč je Hotejec Maticu pokazal, kako se lupi in strga palica. Maticu je dal nož in kose stekla. Rekel mu je: Ostrgaj palico tako, da bo povsod enaka. |
|
Jakec se je nekega dne ponudil v zameno, da gre lahko mož na večerjo. Od tega dne so služabniki in strežaji v zavodu pogosto videli, kako je stal Jakec na zaboju ob steni in pritiskal na zvonec.Da se je mož lahko najedel, je Jakec zvonil namesto njega. |
|
Z eno točko dnevnega reda je blaznik prihajal navzkriž, in sicer še celo zelo občutno in v lastno škodo, to je bila večerja. Bolniki so namreč večerjali ob petih popoldne, ko je bil blaznik sredi najživahnejšega telefoniranja. Ker pa je bilo zaradi najstrožjega reda v zavodu prepovedano hraniti komu jed, je bil mož vsak dan ob svojo večerjo. Tako je ostal lačen.Na zvonce je pritiskal tudi, ko je bil čas za večerjo. Mož ni šel na večerjo, četudi je bil lačen. |
|
V istini se ga je prijela že bolj priletna Marušica, s katero je stopil pred oltar. |
|
Nenadno je zagrabil Lido za ramena in jo zvrnil na hrbet na travo, v trenutku je zasadil svoje ustnice v njene.Prijel jo je za rame, jo položil na travo in jo poljubil. |
|
Pri stojnici, kjer je Lokovčen prodajal kravje zvonce, so naleteli na Hotejčevega Matica, ki so mu rekli tudi Enaka Palica. |
|
Zdaj je v njej živela majhna družina, ki je imela edinega sina štirinajstletnega Vestra, ki je imel nogo od mladosti pohabljeno.Imeli so sina, ki mu je bilo ime Vester. Star je bil 14 let. Eno nogo je imel pohabljeno. |
|
V petih minutah so Černjaki pretaknili in presvetlili vse kote, kolikor jih je bilo pri hiši, toda sina ni bilo nikjer. |
|
Vester je videl, kako so začeli valjati velik sod iz hiše gostilničarja, dali sredi trga sod na pipo in potem začeli nositi pijačo vojakom, ki so počasi prihajali v trg. |
|
Nosila ga je vedno s sebo, ne glede na to, kako delo je morala opravljati. |
|
|
|
»Poglejva še,« je dejal ječar, »kako stanujejo naši škofje!Pokazal mi je lepe sobe, kjer stanujejo škofje. |
|
Tantantadruj, prav nobenega vetra ni. |
|
Mladi ljudje, ki so v krogu stali okrog nesrečnikov, so se zakrohotali. |
|
|
|
Na gradu mi je protipisar napisal listino, v kateri se je reklo, da sem pošten kmetovalec in podložnik svetlega gospoda škofa v Fraysingenu, da sem na pravični poti in da naj se mi na tej poti ne delajo ovire.Dobri ljudje so videli, da sem pošten človek, zato na poti nisem imel težav. |
|
|
|
Življenje v trgu je postajalo vedno težje, vedno manj je bilo kruha in drugega živeža. |
|
Če ne bom več hotel umreti, ali bom potem umrl? je zajokal norček in se s sklenjenimi rokami pognal proti župniku.Župnika je vprašal: Če ne bom želel umreti, bom potem umrl? |
|
Ko so vse obrali, so vstali, se pretegnili in odšli.Ko so moški obrali vse kosti, so vstali in šli. |
|
V rani mladosti je veliko prejokal, čeprav mu ni bilo nikdar sile, ko pa je odrastel v fanta, je jok zaklenil vase, si s smehom pregrnil obraz in šel po svetu.Ko je bil Peregrin majhen, je veliko jokal. Jokal je, čeprav se mu ni zgodilo nič slabega. Ko je zrasel, se je nehal jokati. Bil je nasmejan. Šel je po svetu. |
|
Deček ni vedel, zakaj mož zmeraj zvoni, toda njegovo početje se mu je zdelo v redu prav kakor vse, kar delajo odrasli.Jakec ni vedel, zakaj mož zvoni. Vendar se mu je to zdelo v redu in prav. Jakcu se zdi v redu in prav vse, kar delajo odrasli. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
»Če te kaj notri boli, potem vzemi zdaj pa zdaj šop trave v usta in žveči. |
|
Terba je tulila, da je šlo skozi mozeg in da so jo slišali k sosedom, a dečka sta molčala, kakor da bi bila popolnoma zaverovana v posel, ki ga je bilo treba temeljito opraviti. |
|
Zdaj pa pojdi z mano! je rekel Tantantadruju. |
|
Drugi kamen je zadel v hrbet nekega vojaka, ki je tudi padel po tleh in začel nečloveško javkati. |
|
Prišel sem, da mirim, le vtakni meč, in ako ne, miriti mi pomagaj!Želim samo narediti red. Hočem mir. Pospravi meč ali pa mi pomagaj, da jih ustavim. |
|
Medtem ko sta skraja molčala, je starejši pričel kričati: Na, kurba, tu imaš, kurba...Starejši fant je kričal: Na, kurba. Tu imaš, kurba. |
|
|